1.1. Katero pravo se uporablja za urejanje premoženja para? Kateri kriteriji/pravila se uporabljajo za določanje prava, ki se uporablja? Katere mednarodne konvencije je potrebno upoštevati za določene države?

Če zakonca sama ne izbereta prava, se uporabi pravo, ki se uporablja v zvezi s osebnimi pravnimi posledicami zakonske zveze v času zakonske zveze (§ 19 Internationales Privatrechts-Gesetz, IPRG – Zakon o mednarodnem zasebnem pravu). To je v skladu s skupnim oziroma, če tega ni, z zadnjim skupnim osebnim statutom (= državljanstvo) pod pogojem, da ga je eden od zakoncev ohranil (§ 18 para 1 Z 1 IPRG). V nasprotnem primeru se uporabi pravo države, v kateri imata oba zakonca svoje običajno prebivališče oziroma, če tega ni, pravo države, v kateri sta imela zakonca svoje zadnje skupno običajno prebivališče pod pogojem, da ga je eden od zakoncev ohranil (§ 18 para 1 Z 2 IPRG).

1.2. Ali imata zakonca možnost izbire prava, ki se uporablja? Če ga imata, s katerimi načeli se ta izbira ureja (npr. zakoni, ki bodo izbrani, formalne zahteve, retroaktivnost)?

Zakonca imata možnost svobodne izbire prava, ki se bo uporabilo za njuno premoženje. V kolikor se s tem ne krši avstrijskega javnega reda (§ 6 IPRG), sta zakonca pri tej izbiri neomejena – ni potrebno, da ima pravo povezavo z zakonsko zvezo. Izbira prava mora biti izrecna (§ 19 IPRG).

2.1 Opišite splošna načela: katero premoženje je skupno premoženje zakoncev? katero premoženje je posebno premoženje zakoncev?

Pravno premoženjsko razmerje med zakoncema je ločitev premoženja. Vsak zakonec ohrani, kar je prinesel/prinesla v zakonsko zvezo in postane edini lastnik blaga, ki ga je pridobil/pridobila v času zakonske zveze (§ 1237 Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch, ABGB – avstrijski Obči državljanski zakonik). V zvezi z razpolaganjem s svojim blagom za zakonca načeloma ne velja nobena omejitev in ni jima potrebno zavarovati dolgov drugega.

2.2. Ali obstajajo pravne predpostavke o dodelitvi premoženja?

Ni takih pravnih predpostavk.

2.3. Ali morata zakonca predložiti popis premoženja? Če morata, kdaj in kako?

Ni nobene določbe, s katero bi bila predložitev popisa premoženja obvezna.

2.4. Kdo je odgovoren za upravljanje premoženja? Kdo ima pravico do razpolaganja s premoženjem? Ali lahko samo eden od zakoncev razpolaga s premoženjem/upravlja premoženje in ali je soglasje drugega zakonca nujno potrebno (npr. v primerih razpolaganja z bivališčem zakoncev)? Kakšen učinek ima odsotnost soglasja na veljavnost pravnega posla in na možnost nasprotovanja tretji osebi?

Načeloma lahko zakonca svobodno razpolagata vsak s svojim premoženjem v času zakonske zveze. Lahko bi omejila svojo svobodo razpolaganja z določenim blagom z dogovorom o prepovedi odtujitve in/ali obremenitve v korist drugega zakonca (§ 364c ABGB). Zapisu take prepovedi v zemljiški knjigi prav tako ne morejo nasprotovati tretje osebe, torej se odslej lahko razpolaga z nepremičninami samo s soglasjem drugega zakonca.

Ko zakonca skupaj pridobita lastništvo »kondominija« v smislu WEG (Wohnungseigentumsgesetz – avstrijski stanovanjski zakon), lahko samo skupaj razpolagata s premoženjem kondominija in uporabo objekta (§ 13 para 4 WEG). Deleži kondominija so lahko tudi samo skupno omejeni, obremenjeni ali predmet izvršbe. Odtujitev enega lastniškega deleža s strani enega zakonca mora odobriti drugi zakonec (§ 13 para 3 WEG). Če prebivališče služi kot zadovoljitev nujnih stanovanjskih potreb vsaj enega zakonca, je drugemu v času zakonske zveze prepovedano vložiti zahtevek za prekinitev skupnosti kondominija pod § 830 ABGB (§ 13 para 6 WEG). Če ima le en zakonec pravico do razpolaganja s prebivališčem, ki služi kot zadovoljitev nujnih stanovanjskih potreb drugega zakonca, mu je v splošnem prepovedano razpolagati s prebivališčem v škodo drugega zakonca (§ 97 ABGB).

2.5. Ali so morebitni pravni posli enega zakonca zavezujoči tudi za drugega?

V okviru tako imenovanega »konkludentnega ravnanja« lahko zakonec, ki vodi gospodinjstvo in nima prihodka oziroma ima le nizek dohodek, opravlja pravni promet vsakdanjega življenja za drugega zakonca, ki je namenjen gospodinjstvu in ne presega določene meje, ki ustreza življenjskemu standardu zakoncev (§ 96 ABGB). V tem primeru le zastopani zakonec postane pogodbeni partner.

2.6. Kdo je odgovoren za dolgove, nastale v času zakonske zveze? Katero premoženje lahko upniki zahtevajo za svoj delež?

Načeloma je vsak zakonec odgovoren le za dolgove, ki so nastali zaradi nje/njega same/ga. Konkludentno ravnanje, opisano pod 2.5., pomeni izjemo tega pravila.

3.1. Katere določbe ja mogoče spremeniti s pogodbo in katere ne? Katera premoženjska razmerja med zakonci je mogoče izbrati?

Zakonca imata možnost za privolitev – preko poročne pogodbe – v drugačno premoženjsko razmerje med zakonci kot v zakonsko določeno delitev premoženja. Vendar se vsi premoženjski sporazumi med zakoncema ne štejejo kot poročne pogodbe – o njih se govori le, ko v veliki meri nadomestijo pravno premoženjsko razmerje med zakonci in so namenjene celostnemu urejanju gospodarskih odnosov.

Kot alternativne oblike premoženjskih razmerij med zakonci avstrijska zakonodaja predvideva premoženjsko skupnost in pogodbo o dedovanju. Vendar pa se zakoncema ni potrebno omejevati na njiju pri svoji izbiri premoženjskega razmerja med zakonci.

V zvezi s premoženjsko skupnostjo je potrebno razlikovati med dvema oblikama: zakonsko neurejeno premoženjsko skupnostjo med živimi in premoženjsko skupnostjo v primeru smrti. Premoženjska skupnost med živimi je lahko strukturirana kot splošna ali omejena premoženjska skupnost. V prvem primeru je celotno prineseno in prihodnje premoženje zakoncev zajeto v premoženjski skupnosti, v drugem primeru pa je vključeno le določeno blago, navedeno v pogodbenem dogovoru. Zakonca postaneta solastnika skupnostnega blaga, njuna (idealna) deleža določa sporazum – v primeru dvoma se predpostavlja, da sta njuna deleža enakovredna. Med zakoncema obstajajo notranje dejanske omejitve razpolaganja v zvezi s solastniškimi deleži, katerim ne morejo nasprotovati tretje osebe. Nasprotovanje s strani tretje osebe je mogoče le v primeru prepovedi ali odtujitve in/ali obremenitve, zapisane v zemljiški knjigi pod § 364c ABGB, ali če je podan sklic na omejitve o razpolaganju, ko je solastništvo dokumentirano.

Pod premoženjsko skupnostjo med živimi so dolgovi obeh zakoncev zavarovani s premoženjsko skupnostjo in lastnim premoženjem vsakega posameznega zakonca, ki ni predmet premoženjske skupnosti. Če začnejo veljati obveznosti samo za enega od zakoncev ali se obveznosti kako drugače nanašajo osebno nanj/o (npr. obveznosti plačila preživnine ali odškodnine), je pod splošno premoženjsko skupnostjo obveznostim podvržena celotna premoženjska skupnost kot tudi njegovo/njeno posamezno premoženje. Nasprotno pa v primeru omejene premoženjske skupnosti drugemu zakoncu ni potrebno odgovarjati za take dolgove s svojim deležem skupnega zakonskega premoženja.

Pod premoženjsko skupnostjo v primeru smrti ostane delitev premoženja na mestu do smrti enega izmed zakoncev, vsak lahko svobodno razpolaga s svojim blagom. Če eden izmed zakoncev umre, se premoženje zakoncev združi v premoženjsko skupnost, ki se po odbitku dolgov razdeli na dve polovici. Preživeli zakonec prejme eno polovico, medtem ko druga polovica predstavlja zapuščino (§ 1234 ABGB).

Po pogodbi o dedovanju en zakonec imenuje drugega ali oba zakonca imenujeta drug drugega kot dediča (§ 1249 ABGB). Vendar pa taka pogodba lahko pokriva le tri četrtine premoženja (§ 1253 ABGB).

Poleg teh obstajajo tudi predhodni sporazumi, ki vnaprej urejajo delitev zakonskega premoženja za dnevno uporabo, zakonskih prihrankov in/ali zakonskega bivališča v primeru razveljavitve zakonske zveze. Ti sporazumi ne vplivajo na načelo delitve premoženja v času zakonske zveze. Sodnik lahko odstopa od veljavnega predhodnega sporazuma samo, če je eden od zakoncev neupravičeno prikrajšan in bi bilo nerazumno zanj/zanjo določiti tako ureditev delitve (§ 97 para 2 Ehegesetz, EheG – avstrijski Zakon o zakonski zvezi).

3.2. Katere so formalne zahteve in koga lahko kontaktiram?

Poročne pogodbe in predhodni sporazumi glede delitve zakonskih prihrankov in zakonskega bivališča morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa (§ 97 para 1 EheG). V teh primerih mora torej sklenitev pogodbe izvesti notar. Nasprotno pa predhodni sporazumi glede delitve zakonskega premoženja za vsakdanjo uporabo zahtevajo le pisno obliko (§ 97 para 1 EheG).

3.3. Kdaj se pogodba lahko sklene in kdaj postane veljavna?

Poročno pogodbo in predhodne sporazume je mogoče skleniti kadar koli v času zakonske zveze. Poročne pogodbe, ki so sklenjene pred poroko, stopijo v veljavo pod pogojem kasnejšega zakona. V skladu s svojim namenom poročne pogodbe in predhodni sporazumi stopijo v veljavo ali takoj (npr. sporazum o premoženjski skupnosti med živimi) ali šele po smrti zakonca (premoženjska skupnost v primeru smrti) oziroma ločitvi (predhodni sporazumi).

3.4. Ali zakonca lahko spreminjata veljavno pogodbo? Če lahko, pod katerimi pogoji?

Zakonec lahko tudi spremeni obstoječ sporazum pod pogojem, da so formalne zahteve izpolnjene.

4.1. Ali v vaši državi obstaja eden ali več registrov? Kje?

V Avstriji ni posebnega registra za poročne pogodbe in druge sporazume med zakonci in ni dolžnosti registracije. Zakonci podjetnikov lahko zahtevajo, da se njihova poročna pogodba zapiše v register gospodarskih družb, da njihovim pravicam ne morejo nasprotovati upniki podjetja (§ 36 Unternehmensgesetzbuch, UGB ­ avstrijski zakon o podjetjih).

5.1. Kako se deli premoženje (stvarne pravice)?

Če ni dogovora o nasprotnem, se ohrani načelo delitve premoženja do razveze zakonske zveze (po predhodnem sporazumu, ki stopi v veljavo z razvezo zakonske zveze, glej zgoraj 3.1.). Zakonca lahko razdelita zakonsko premoženje za vsakdanjo uporabo in zakonske prihranke s sporazumom ali z vložitvijo zahtevka – v času enega leta od dokončne razveze zakonske zveze – za odločbo sodišča (§§ 85, 95 EheG).

Zakonsko premoženje za vsakodnevno uporabo in zakonski prihranki so predmet delitve (§ 81 Abs 1 EheG). »Zakonsko premoženje za vsakodnevno uporabo« so fizične stvari, ki so služile uporabi obeh zakoncev v času zakonskega sobivanja (§ 81 para 2 EheG). To vključuje tudi zakonsko bivališče in gospodinjske predmete. Tudi pravice so lahko del zakonskega premoženja za vsakodnevno uporabo (npr. stvarne pravice do nepremičnin) (§ 86 para 1 EheG). »Zakonski prihranki« so prihranki ali premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času zakonskega sobivanja in ki je ponavadi namenjeno unovčenju (§ 81 para 3 EheG).

Iz delitve je izključeno blago, ki ga je zakonec prinesel v zakon, pridobljeno zaradi smrti, ali ki ga je prejel/a kot darilo od tretje osebe, blago, ki služi osebni uporabi zakonca samega ali upravljanju njegovega/njenega poklica, kot tudi blago, ki pripada podjetju ali je delež v podjetju, če ni zgolj naložba (§ 82 EheG). Zakonsko bivališče in gospodinjski predmeti morajo biti – tudi če jih je v zakon prinesel en zakonec, jih podedoval ali prejel kot darilo – vključeni v delitev, če se zakonca s tem strinjata, če je drugi zakonec odvisen od njihove nadaljnje uporabe, da bi zagotovil svoje življenjske potrebe, ali če ima skupni otrok precejšnjo potrebo po njihovi nadaljnji uporabi (§ 82 para 2 EheG). Vključitev zakonskega doma v delitev v skladu z § 82 odst 2 je mogoče izvesti s sporazumom med zakoncema (§ 87 para 1 EheG).

Premoženje, ki je predmet delitve, je potrebno pravično razdeliti. Pri tem je potrebno upoštevati kakovost in obseg prispevka vsakega zakonca k pridobitvi premoženja in dobro počutje otrok (§ 83 para 1 EheG). Če sta zakonca sklenila poročno pogodbo in blago, ki je del premoženjske skupnosti, ni predmet delitve pod §§ 81 in naprej zakona EheG, je usoda poročne pogodbe ob odsotnosti kakršnega koli drugega sporazuma odvisna od krivde zakoncev v zvezi z razvezo zakonske zveze. Če v stopnji krivde ni nobene razlike, vsak zakonec dobi nazaj tisto, kar je prinesel/prinesla v zakonsko zvezo. V primeru, da krivda enega zakonca prevladuje, lahko drugi izbira, ali naj bo poročna pogodba razveljavljena ali naj obvelja delitev 50-50, kot v primeru smrti enega izmed zakoncev (§ 1266 ABGB). Pravica, ustvarjena s pogodbo o dedovanju, ostane nedotaknjena v korist zakonca brez krivde (§ 1266 ABGB).

5.2. Kdo je odgovoren za obstoječe dolgove po razvezi zakonske zveze/ločitvi?

Dolgove, ki so tesno povezani z zakonskim premoženjem za vsakdanjo uporabo ali zakonskimi prihranki, oziroma ki so povezani z izdatki zakonskega življenja, je potrebno pri delitvi oceniti (§ 81 para 1 EheG) (§ 83 para 1 EheG). Če glede tega med zakoncema ne pride do sporazume, lahko sodišče določi, kateri zakonec v notranjem razmerju je dolžan plačati dolgove (§ 92 EheG).

5.3. Ali lahko en zakonec zahteva izravnalno plačilo?

Delitev mora potekati predvsem z dodelitvijo blaga. Samo v primeru, da je na ta način nemogoče doseči pravičen rezultat, lahko sodišče odredi izravnalno plačilo prikrajšanemu zakoncu (§ 94 para 1 EheG).

Če v času zakonske zveze velja pravna delitev premoženja, se nadaljuje tudi v primeru smrti enega izmed zakoncev. Preživeli zakonec je upravičen do zakonskega deleža premoženja in do zakonske zapuščine vnaprej, od katerih slednja obsega gospodinjske predmete in pravico do nadaljnjega življenja v zakonskem bivališču (§ 758 ABGB).

Če sta se zakonca dogovorila o premoženjski skupnosti med živimi, se obstoječe dolgove najprej odbije od premoženjske skupnosti, ta pa se nato razdeli glede na dogovorjeni del ali, v primeru dvoma, na polovici. Preživeli zakonec prejme polovico, medtem ko gre druga polovica v zapuščino umrlega zakonca.

Posledice smrti zakonca v primeru premoženjske skupnosti v primeru smrti so opisane pod 3.1.

Ne.

Registrirano partnerstvo temelji na zakonu Eingetragene Partnerschaft-Gesetz (EPG) in je namenjeno homoseksualnim parom. V skladu z § 27c IPRG lahko registrirani partnerji v čezmejnih primerih svobodno izbirajo pravo, ki naj se uporabi. V nasprotnem primeru se uporabi pravo države, v kateri je bilo partnerstvo registrirano. Za registrirano partnerstvo veljajo tudi avstrijske določbe o premoženjskih razmerjih med zakonci (§ 1217 para 2 ABGB). Prav tako veljata premoženjska skupnost kondominija pod § 13 WEG in prepoved odtujitve in obremenitve pod § 364c ABGB. Delitev partnerskega premoženja za dnevno uporabo kot tudi partnerskih prihrankov se izvede v skladu s §§ 24-41 EPG, ki posnema zakon EheG §§ 81-98. Ni posebnih določb o premoženjskih pravicah za neregistrirano zunajzakonsko sobivanje in podobna uporaba §§ 81 in naprej zakona EheG o delitvi premoženja po razvezi zakonske zveze je bila zavrnjena s sodnimi odločbami. Uporabljajo se splošne določbe obligacijskega prava in prava lastninskih razmerij.

Delitev premoženja po razvezi zakonske zveze pod §§ 81 in naprej zakona EheG in §§ 24 in naprej zakona EPG velja v primeru nespornih zakonskih zadev. Avstrijska sodišča imajo mednarodno pristojnost za take postopke, če ima zakonec/partner avstrijsko državljanstvo ali ima svoje prebivališče znotraj države (§ 114a para 4 Jurisdiktionsnorm, JN). Tako vsebino kot tudi krajevno pristojnost obravnava okrajno sodišče (§ 104a JN), v območju katerega sta imela zakonca/partnerja svoje zadnje skupno običajno prebivališče, subsidiarno okrožno sodišče običajnega prebivališča toženca (§§ 114a para 1 v povezavi z 76 para 1 JN). Če je postopek razveze zakonske zveze že v teku pred sodiščem in zaslišanja prve stopnje še niso zaključena, je to sodišče pristojno tudi za delitev zakonskega premoženja (§§ 114a para 3 v povezavi z 76 para 1 JN).